VPLIV GLASBE NA DUŠEVNO ZDRAVJE

Zaradi hitrega načina življenja in različnih vsakodnevnih pritiskov se ljudje večkrat znajdemo v viharju tesnobe, stresa in izčrpanosti. Glasba nam v takih trenutkih lahko služi kot sredstvo pomiritve, v nas vzpodbudi prijetna občutja ali pa zgolj olajša izraziti razna čustva. 

 

 

V zadnjih letih je na porastu prakticiranje glasbene terapije. Gre za z dokazi podprto klinično uporabo glasbe za doseganje individualiziranih ciljev, kot so zmanjšanje stresa, izboljšanje splošnega razpoloženja in samoizražanje. 

 

 

Raziskave kažejo pozitivne učinke glasbene terapije pri različnih stanjih duševnega zdravja, vključno z depresijo, tesnobo, žalovanjem, odvisnostjo ter pri posameznikih, ki so doživeli travmo. Praksa glasbene terapije največkrat vključuje poslušanje, petje, igranje instrumentov ali skladanje glasbe. 

 

 

V nadaljevanju so predstavljene še nekatere druge intervencije ter metode glasbene terapije. 

 

 

Analiza besedil

 

 

Kot alternativa klasični, pogovorni terapiji, se uporablja nov pristop, ki pripomore k obdelavi ter izražanju čustev, misli, izkušenj. Oseba, ki prejema glasbeno terapijo, izbere pesmi, s katerimi rezonira. Nato se vanje poglobi, razmišlja o alternativnih besedilih, v pesmih išče motive, teme, katere lahko poveže s težavami in ovirami v svojem življenju. Vsi imamo pesem, s katero se globoko povezujemo – analiza besedila daje posamezniku priložnost, da prepozna besedila pesmi, ki so lahko povezana z njegovo izkušnjo, in tako vzpostavi na svojo situacijo nov pogled. Metoda hkrati zagotavlja občutek normalnosti; oseba se ne počuti več osamljene v svojem čustvovanju.

 

 

Improvizirano igranje glasbe

 

 

Igranje instrumentov je oblika sproščanja: spodbuja čustveno izražanje, lahko je tudi vir socializacije. Znotraj skupine se lahko z instrumenti poustvari različna počutja, občutke, hkrati pa se ustvari priložnost, da na koncu skupina o teh stvareh dodatno razpravlja.

 

 

Aktivno poslušanje glasbe

 

 

Glasbo lahko uporabimo kot sredstvo za upravljanje z razpoloženjem. Zaradi svojih ritmičnih in ponavljajočih se aspektov aktivira neokorteks naših možganov, kar nas pomirja in zmanjšuje impulzivnost. Glasbo pogosto uporabljamo, da uskladimo ali spremenimo svoje razpoloženje. Čeprav je skladnost glasbe z našim razpoloženjem koristna, nas včasih lahko zadrži v depresivnem, jeznem in  tesnobnem stanju. Za spreminjanje razpoloženjskih stanj lahko glasbeni terapevt predvaja glasbo, ki ustreza trenutnemu razpoloženju osebe, in nato počasi preide v pozitivnejše ali umirjeno stanje.

 

 

Poslušanje glasbe ima kar nekaj izjemnih, koristnih učinkov. S sproščanjem dopamina lahko glasba povzroča naravno srečo. Ker ima tudi neposreden vpliv na naše hormone, lahko s poslušanjem pride do znižanja ravni stresnega hormona kortizola v telesu, s tem pa se povečajo možnosti vsesplošnega dobrega počutja. S poslušanjem glasbe pred spanjem se lahko zaradi pomirjanja prav tako bistveno izboljša spanec. Hkrati je vir motivacije, pa naj bo to med učenjem ali športom (še posebej efektivna je pri izboljševanju zmogljivosti v teku).  

 

 

Pisanje pesmi

 

 

Pisanje pesmi ponuja priložnosti za izražanje na pozitiven in konstruktiven način. Vsak lahko ustvari besedila, ki odražajo njegove lastne misli in izkušnje, ter jih zlije na papir. Pisanje je že nasploh ena izmed bolj priljubljenih metod v terapevtskem svetu, pa naj bo to dnevnik, pismo in drugo. Za nadgradnjo lahko oseba izbere instrumente in zvoke, ki najbolje odražajo čustva besedila, ter pesem uglasbi. Proces pisanja pesmi lahko nudi olajšanje, spodbuja samospoznavanje, pomaga osebi priti do uvida v morebitnih situacijah, vzbudi tudi občutek ponosa, ko oseba bere ali posluša lasten izdelek.

 

 

Kot lahko vidimo, je glasba koristna za zadovoljevanje posameznikovih čustvenih, fizičnih, kognitivnih ter socialnih potreb. Uporablja se jo lahko v strokovnem okviru, omenjene metode pa lahko posamezniki prakticirajo tudi individualno. Upamo lahko, da bomo v prihodnjih letih videli razvoj ter vse večjo uporabo glasbe v povezavi z duševnim zdravjem. 

 

 

Odbor za socialo in zdravstvo Zveze ŠKIS

Sledite nam na Instagramu @ZVEZA_SKISin Facebooku @ZVEZA.SKIS