Zakaj se je vredno zavzemati za avtonomijo univerze
Nepodaja soglasja Vlade Republike Slovenije k razpisu za vpis v študijske programe v študijskem letu 2021/2022 predstavlja ostro poseganje v avtonomijo slovenskih univerz in posredno spodbuja vpis v zasebne visokošolske zavode. Gre za počasno, a vztrajno oddaljevanje od vrednote splošne dostopnosti izobraževanja mladih. V nadaljevanju predstavljamo, kaj avtonomija univerze sploh pomeni, kako se jo zagotavlja v slovenskem akademskem prostoru in zakaj se je bolj kot kadarkoli prej zanjo treba zavzemati.
Koncept avtonomije univerze se je razvil v Bologni, na najstarejši evropski univerzi. Avtonomijo univerzam danes priznavajo tako ustave kot mednarodni dokumenti, eden pomembnejših je denimo Magna Charta Universitatum. Kljub opredelitvam v številnih aktih pa se vedno znova postavljajo vprašanja o tem, kako razumeti pojem avtonomije in kje so njene meje. Ta namreč ne more biti popolna, saj so tudi univerze omejene z zakonskimi in finančnimi okviri. Jim pa po drugi strani avtonomija omogoča, da same določajo, kako bodo organizirane, koga bodo zaposlile, katere študijske in raziskovalne programe bodo razpisovale, kako bodo porabljale svoj proračun in podobno.
58. člen Ustave RS, ki določa avtonomnost državnih univerz in državnih visokih šol, sloni na dveh temeljnih načelih – da mora biti univerza v svoji raziskovalni in poučevalni dejavnosti moralno in znanstveno samostojna v razmerju do vsakršne politične in ekonomske oblasti ter da je temeljno načelo univerz svoboda raziskovanja, poučevanja in vzgoje, spoštovanje tega načela pa morata zagotoviti in izvajati javna oblast in univerza, vsaka v okviru svojih pristojnosti. Zaplete se zlasti pri dejstvu, da Ustava pojma avtonomije ne obrazloži. Gre za abstrakten pojem, ki ga je treba vsebinsko napolniti z razlago. Razlage pa so seveda zelo različne in se jih prilagaja vsakokratnim ciljem različnih interesnih skupin. Država si prizadeva posegati v avtonomijo univerze zlasti z določanjem njenih kadrovskih, upravljavskih, finančnih in pravnih okvirov, ki jih je univerza kot državna ustanova dolžna spoštovati, hkrati pa se v univerzitetno polje skušajo od zunaj vsiliti zahteve kapitala iz gospodarske sfere. Kako slovenske univerze pri uveljavljanju univerzitetne avtonomije vzpostavljajo razmerje med državo in univerzo ter med univerzo in gospodarstvom, je odvisno zlasti od akademskih izkušenj, poznavanja prava in trga znanja ter spoštovanja zakonitosti.
Osvetliti pa je treba še drugo problematično plat koncepta avtonomnosti. Univerze (vsaj slovenske) so tipično izjemno rigidno in hierarhično strukturirane in enako lahko rečemo za položaje, ki jih ta institucija proizvede. Rektor kot formalno odgovorna oseba univerze ima denimo močno in vplivno funkcijo, ki bi morala biti temu ustrezno nadzirana. Zaradi pomanjkanja nadzora obstaja nevarnost, da posamezni rektorji pojem avtonomije univerze razumejo kot svojo lastno, osebno avtonomijo, kar avtonomija univerze zagotovo nikoli ne more biti.
Poudariti velja, da je avtonomija univerze koncept, ki ne služi zgolj njej sami. Univerze imajo zaradi močne vpetosti v družbeno okolje in pomembne družbene funkcije možnost, da se tudi same odzivajo na aktualna dogajanja izven akademske sfere in s tem izkoristijo svojo avtonomijo za pozitivne družbene spremembe.
Kljub težavam, ki jih avtonomija univerze prinaša in jih je nedvomno treba nasloviti, gre za ustavno pravico, za katero se je vredno zavzemati. Na državi je, da ščiti avtonomijo univerz, hkrati pa je zavzemanje zanjo tudi dolžnost vseh posameznikov, tako študentk in študentov kot zaposlenih, ki pripadajo akademskemu polju. S tem namreč varujemo svobodo znanstvenega in umetniškega ustvarjanja, ki je danes morebiti bolj kot kadarkoli prej na prepihu. Vlada namreč s svojimi odločitvami krati tako pravico mladih do kvalitetnega javnega izobraževanja kot do izobraževanja pod enakimi pogoji, ki predstavljata postulat za razvoj ne zgolj za trg dela privlačnih, temveč v prvi vrsti kritično mislečih posameznikov. Zato se pridružujemo pozivu Študentske organizacije Slovenije in študentskih svetov UL, UP in UM, da vlada čimprej objavi usklajen razpis in s tem omogoči tako dijakom kot študentom nemoten in pravočasen vpis.
Odbor za šolstvo Zveze ŠKIS